ฤe se je v jezikih teลพko nauฤiti in ลกtudentje zelo sovraลพijo, je konjugirani glagoli v francoลกฤini. Na sreฤo so v maternem jeziku Francije temeljna naฤela konjugacije enaka tistim, ki jih uporabljamo v ลกpanลกฤini, s tem mislimo, da so glagoli spremenjeni glede na subjekt, ki jih izvaja, in na ฤas (preteklost, sedanjost ali prihodnost) v kar se jim zgodi.
Francoski jezik ima v celoti 16 glagolskih ฤasov, od tega jih je 5 najpogosteje uporabljenih in zajemajo veฤino scenarijev. Danes vam bomo predstavili 4 naฤine / korake, da boste lahko preprosto konjugirali francoske glagole.
Obrazec ลกt. 1: Stiskanje konjugacije
Oblikovanje glagolov
Ne pozabite, da je konjugacija enaka "oblikovanju" glagola glede na predmete, na katere mislite, to se zgodi tudi v ลกpanลกฤini, na primer: lahko reฤemo "skoฤijo", vendar bi oฤitno spremenili glagol v "skok" ฤe ste oseba ali bolje reฤeno, ste subjekt, ki to izvaja. ฤe gremo v francoลกฤino, je konjugacija podobna: vsak subjekt (mi, oni, vi) ima drugaฤno konjugacijo.
Spomnite se zaimkov
Zelo pomembno je konjugirati francoske glagole, ki spomnite se, kateri zaimki se uporabljajo v tem jeziku, ki ima dodaten zaimek v ลกpanลกฤini.
- Jaz = heh.
- On, ona, to = il, elle, naprej.
- Ti = ti.
- Mi = Nous.
- Oni, Oni = ili, oni.
- Ti ali ti = vous.
Ne pozabite na razliฤne nedoloฤnike, ki se uporabljajo pri glagolih
ฤe glagolu manjka ustrezna konjugacija, je znan kot "neskonฤen". V ลกpanskem jeziku se razliฤna besedna dejanja pri nedoloฤnikih konฤajo z ar, ir in er (na primer hoja, tek itd.). V francoskem jeziku so neskonฤniki sestavljeni iz glagolov, kot sta aller (iti) ali respore (odzvati se). Infinitiv tvori glagolsko osnovo in se spremeni, ko mu damo ลพeleno konjugacijo.
Prepoznajte tako imenovane obiฤajne glagole (skupaj so trije)
Veฤino glagolov v francoลกฤini lahko razdelimo na 3 vrste glede na zakljuฤek infinitiva, ki jim ustreza. Vsaka vrsta vkljuฤuje veฤ pravil konjugacije in jih morate poznati, ฤe ลพelite konjugirati francoske glagole.
-Glagoli, ki se konฤajo na "go": za glagole, kot sta "applaudir" (ploskanje) in "finir" (zakljuฤek).
-Glagoli, ki se konฤajo na ยปreยซ: vkljuฤuje glagole, kot je ยปrazumetiยซ (posluลกati).
-Glagoli, ki se konฤajo na "er": za glagole, kot so "jaslice" (jesti) ali "parler" (govoriti).
Prouฤite nepravilne glagole
Tako kot v vsakem jeziku in francoลกฤina ni izjema, obstajajo glagoli, ki so prenehali uporabljati enaka pravila konjugacije kot drugi, v teh izjemah je veฤina glagolskih ฤasov drugaฤna, zato se pri nepravilnih glagolih obiฤajno iลกฤe pravoฤasno v konjugacijah.
Pokazali vam bomo seznam, kjer najdete nekaj pogosto uporabljenih nepravilnih glagolov.
- Biti = รtre:
- ลฝelim = Vouloir
- Do = Poลกteno
- Pojdi = Aller
- Have = Avoir
- Put, place = Mettre
Obrazec ลกt. 2: konjugacija francoskih glagolov v preteklosti simple = passรฉ composรฉ
Preteklost preteklosti uporabite za glagole, ki so se konฤali v preteklosti
Passรฉ composรฉ ali past simple se uporablja za glagole, pri katerih sta njihov zaฤetek in konec dobro uveljavljena, na primer ยปvrgel sem svinฤnikยซ ali ยปveliko so tekliยซ. Za glagole, ki se redno pojavljajo v preteklem ฤasu, na primer vreme, se uporablja drugi glagolski ฤas. Preteklost simple ali passรฉ composรฉ je najpogostejลกi pretekli ฤas v francoskem jeziku.
Poveลพite glagol "avoir" v sedanjosti
Da bi zaฤeli konjugirati glagole v francoลกฤini iz preproste preteklosti, je treba opozoriti, da slednji tvori sestavljen ฤas, torej je sestavljen iz dveh delov. Prvi del je tvorjen iz konjugacije glagola imeti (avoir), ki bo v ลกpanskem jeziku opravljal isto funkcijo kot glagol "imeti", na primer "likal sem" ali "imel je vezan". Naj vas spomnimo na konjugacijo glagola "avoir":
- Have = Avoir = elles ont, tu as, j'ai, vous avez, il a, nous avons.
Poiลกฤite pretekli deleลพnik dejanj
ฤe analiziramo stavek "sem tekel", boste videli, da "tek" ni podoben nobeni konjugaciji dejanja "run", to se pojavlja tudi v francoskem jeziku, deleลพniki dejanj v preteklem ฤasu imajo naฤine konฤajo drugaฤe in najboljลกe je, da si jih ni teลพko zapomniti:
- Glagoli, ki se konฤajo na โerโ: โeโ Na primer: montrรฉ
- Glagoli, ki se konฤajo na "go": "i" Primer: rรฉussi
- Glagoli, ki se konฤajo na "re": "u" Na primer. razumel sem
Preteklo = Zdruลพite dva dela
Zdaj morate zdruลพiti konjugacijo glagola "avoir" s preteklim deleลพnikom in poslediฤno bomo imeli glagolski ฤas v preteklosti. ฤe govorimo o enakovrednostih, bi bil ekvivalent konjugacije v ลกpanลกฤini, ki smo jo videli v prejลกnji toฤki, "jaz sem tekel" ali "streljali so", ฤeprav se lahko prevede tudi kot "sem tekel" ali "streljali so" ". Primeri:
- Prva oseba: "ai + glagol" sem govoril = J'ai parlรฉ
- Druga oseba "kot + glagol" Konฤali ste = Tako si fin
- Tretja oseba "a + glagol" Sliลกal je = Il a compreu.
- Prva oseba mnoลพine "avons + glagol" Bili smo uspeลกni = Nous avons rรฉussi
- Druga oseba mnoลพine "avez + glagol" Poskusili ste = Vous avez eseyรฉ
- Tretja oseba mnoลพine "ont + glagol" Odzvali so se = Ne odgovarjajo.
Glagoli, ki uporabljajo biti namesto avoirja
Skoraj vsa dejanja v francoลกฤini uporabljajo formulo (avoir + pretekli deleลพnik), ฤeprav moramo za preprosto konjugacijo nekaterih dejanj v preteklosti uporabiti: รชtre (biti) + pretekli deleลพnik, na enak naฤin bo njegov prevod kot dejanja v napeti preteklosti (na primer: padel sem). Omenjeni glagoli so:
- rester, postal, descendre, priลกel, se vrnil, monter, odลกel, priลกel, tomber, sortir, aller, naรฎtre, entrer, rentrer, retourner, mourir.
Ti glagoli so znani kot neprehodni glagoli.
Namesto "avoir" uporabite "รชtre"
To moramo narediti za konjugiranje glagolov v francoลกฤini, ki smo jih omenili v prejลกnjem koraku. Ko preuฤimo, s katerimi glagoli je treba konjugirati ยซbitiยป(ยป Biti ยซ) jih moramo pridruลพiti preteklemu deleลพniku, da jim damo njihovo konjugacijo v preteklem ฤasu, pri ฤemer je treba upoลกtevati, da mora biti deleลพnik usklajen z osebo, ki izvaja dejanje. Za mnoลพinske subjekte se v deleลพ doda "s", pri ลพenskah pa ฤrka "e":
- Prva oseba (suis + glagol) Yo caรญ = (v omenjenem primeru je ลพenska) Je suis tombee
- Druga oseba (es + glagol) Padel si = Ti si tombรฉ
- Tretja oseba (est + glagol) Padel je = Najveฤji tombรฉ
- Prva oseba mnoลพine (sommes + glagol) Padli smo = Nous somes tombรฉs
- Druga oseba mnoลพine (รชtes + glagol) Padel si = Grobnice ste
- Tretja oseba mnoลพine (sont + glagol) Padli so = So grobnice
Obrazec ลกt. 3: Konjugacija sedanjosti
Present = Habituality / Present
Ko se glagol uporablja na obiฤajen ali aktiven naฤin, morate uporabiti sedanjost. Na sreฤo se v sedanjosti uporablja zelo podobno kot v ลกpanลกฤini, ta glagolski ฤas se uporablja za prevajanje stavkov, kot je "On pade drevo." V razliฤnih glagolih obstajajo 3 osnovne kategorije in nekateri nepravilni glagoli (dejanja, ki ne uporabljajo sploลกnih pravil). Osnovne kategorije glagolov so:
- Glagoli, ki se konฤajo na "pojdi"
- Glagoli, ki se konฤajo na "re"
- Glagoli, ki se konฤajo na "er"
Poveลพite tiste, ki se konฤajo na "er"
V francoลกฤini moramo konjugirati glagole, ki se konฤajo na ยปerยซ, nadomestiti pa tisti, ki se konฤa z drugim; vsak od razliฤnih zaimkov (ona, mi, jaz itd.) ima drugaฤen konec, za katerega je treba zamenjati zakljuฤek "er". Konฤnice so: e, e, es, ons, ez, ent. Kot primer bomo uporabili glagol "parler" (govoriti):
- Prva oseba "e" govorim = Je parle
- Druga oseba "je" Govorite = Govorite
- Tretja oseba "e" Govori = Il parle
- Prva oseba mnoลพine "ons" Govorimo = Nous parlons
- Druga oseba mnoลพine "ez" Govorite = Vous parlez
- Tretja oseba mnoลพine "ent" Govorijo = Elles parlent
Poveลพite francoske glagole, ki se konฤajo na "pojdi"
Te glagole zamenjajte z drugim koncem, to naredite tako, da ga spremenite glede na zaimek:
Issons, ni, je, to. Za primer za to priloลพnost uporabimo konjugacijo clap ("aplavz"):
- Prva oseba "je" aplaudiram -> J'applaudis.
- Druga oseba "je" Aplaudirate -> Tu ploskati
- Tretja oseba "to" On ploska -> Il aplavdit
- Prva oseba mnoลพine "issons" Pozdravljamo ->Nous aplaudissons
- Druga oseba mnoลพine "issez" Ploskaลก -> Vous aplavdisez
- Tretja oseba mnoลพine "ni prisotno" Ploskajo -> Ils aplaudissent,
Povezani glagoli, ki se konฤajo na re
V tem primeru bomo tudi ta konec nadomestili z drugim, poudariti moramo, da so to redkejลกi pravilni glagoli, vendar je pomembno, da jih znate enako konjugirati. Konec za spremembo bo: niฤ, ons, ez, ent, s in s. Konjugacija tretje osebe, se pravi ona ali on, nima konjugacije. Kot primer bomo vzeli glagol odgovoriti (rรฉpondre):
- Odgovor prve osebe " -" Je odgovor
- Odgovor druge osebe "Odgovorite" -> Vaลกi odgovori
- Tretja oseba "niฤ" se odzove -> Il rรฉpond
- Prva oseba v mnoลพini "ons" Odgovarjamo -> Nous repldons
- Druga oseba mnoลพine "ez" Odgovorite -> Odgovorite
- Tretja oseba mnoลพine "ent" Odgovarjajo -> Elles repondent
Prouฤite konjugacijo pogostih nepravilnih glagolov
Morda veste, da je nepravilnih glagolov kar veliko, vendar vam z obลพalovanjem moramo povedati, da jih je treba znati konjugirati, spodaj vam bomo dali le nekaj primerov, ostale lahko poiลกฤete tako, da v glagol + konjugacijo vnesete Francoลกฤina ยซv Googlu.
- Have = avoir = Nous avons, J'ai, vous avez, il a, elles ont, tu as
- Ir = Aller = greลก, il gre, vous allez, elles vont, nous allons, je vais
Oblika ลกt. 4: Konjugacija glagolov v nedovrลกnem preteklem ฤasu
Glagoli, ki se izvajajo v doloฤenem ฤasovnem obdobju
To je pomembno vedeti pretekli imperfekt se uporablja za glagole, ki se pojavljajo v doloฤenem ฤasovnem obdobju. V ลกpanลกฤini je ta tema podobna, imenovani ฤas se uporablja za glagole, ki so se zgodili v preteklem ฤasu, vendar ne v doloฤenem trenutku (na primer: ยปKo sem bil star 15 let, sem igral koลกarkoยซ ali ยปVsak dan so prosili picoยซ, v teh primerih morda kaลพete na nekatere ฤase, ko so naroฤali pico ali igrali koลกarko)
Ta glagolski ฤas je treba uporabiti na primer za pogosta dejanja ali glagole, starost, podnebni ฤas, stanje bivanja, podatke o polnilih ali razliฤne obฤutke.
Preprost pretekli ฤas se uporablja za okoliลกฤine, ki se pojavijo v zgodbi ("pometel sem ulico"), nepopolni pretekli ฤas pa za podatke o polnitvi ("bil sem star 15 let", "bilo je oblaฤno")
Poiลกฤite koren dejanj tako, da potisnete ยปonsยซ
To velja za francoske glagole, ki so konjugirani v prvi osebi mnoลพine in sedanjostiฤe ลพelite poiskati koren, morate izbrisati konฤni "ons", deluje tudi pri nepravilnih glagolih. ฤe ลพelite zaฤeti konjugirati francoske glagole v preteklosti nedokonฤane, izbriลกite ยปonsยซ iz konjugacije osebe in ฤas, ki je rekel na zaฤetku. To se lahko uporablja ali ureja tudi v ลกpanskem jeziku, na primer koren glagola andar je "in" (ando, andas, andamos in anduviste). Primeri:
- Fiare = faisons = fais
- finir = finissons = finniss
- Avoir = avon = av
Obstaja izjema od pravila ki ga omenjamo in je glagol ยซรtreยป, se njegova konjugacija v prvi osebi mnoลพine ne konฤa z ยปonsยซ (ยซsmoยซ). Koren tega dejanja je "รฉt".
Konec nepopolnega preteklega ฤasa poenoti do korena
To bomo storili, da dobimo konjugacijo v francoลกฤini, za razliko od passรฉ composรฉ ali pretekle preproste, je pretekla nepopolnost sestavljena iz besede. Torej moramo poenotiti konce v korenu. Kot primer bomo konjugirali glagol namakati (videti):
- Prva oseba (ais) sem pogledal = Heh irdais
- Druga oseba (ais) Pogledal si = Zalili boste
- Tretja oseba (ait) Pogledal je = Nisem razdraลพljiv.
- Prva oseba mnoลพine (ioni) Pogledali smo = Nous pogledi
- Druga oseba mnoลพine (iez) Pogledal si = Glede na to
- Tretja oseba mnoลพine (aient) Izgledali so = Elles draลพilno
Doslej je priลกla naลกa vadnica o konjugaciji glagolov v francoลกฤini, upamo, da vam je pomagala, ฤeprav nihฤe ni rekel, da je to lahek jezik, ampak ga je treba preuฤiti in uresniฤiti. Veliko sreฤe pri tem!
Opomba: ฤe vam je branje vse dolgoฤasno, vam puลกฤamo nekaj videoposnetkov, da se boste laลพje nauฤili konjugirati glagole v francoskem jeziku, zlasti Francoska izgovorjava:
Konjugacija pravilnih glagolov v ER