Francoski glagoli: seznam, vaje in konjugacija

ฤŒe se je v jezikih teลพko nauฤiti in ลกtudentje zelo sovraลพijo, je konjugirani glagoli v francoลกฤini. Na sreฤo so v maternem jeziku Francije temeljna naฤela konjugacije enaka tistim, ki jih uporabljamo v ลกpanลกฤini, s tem mislimo, da so glagoli spremenjeni glede na subjekt, ki jih izvaja, in na ฤas (preteklost, sedanjost ali prihodnost) v kar se jim zgodi.

glagoli v francoลกฤini

Francoski jezik ima v celoti 16 glagolskih ฤasov, od tega jih je 5 najpogosteje uporabljenih in zajemajo veฤino scenarijev. Danes vam bomo predstavili 4 naฤine / korake, da boste lahko preprosto konjugirali francoske glagole.

Obrazec ลกt. 1: Stiskanje konjugacije

Oblikovanje glagolov

Ne pozabite, da je konjugacija enaka "oblikovanju" glagola glede na predmete, na katere mislite, to se zgodi tudi v ลกpanลกฤini, na primer: lahko reฤemo "skoฤijo", vendar bi oฤitno spremenili glagol v "skok" ฤe ste oseba ali bolje reฤeno, ste subjekt, ki to izvaja. ฤŒe gremo v francoลกฤino, je konjugacija podobna: vsak subjekt (mi, oni, vi) ima drugaฤno konjugacijo.

zaimki v francoลกฤini

Spomnite se zaimkov

Zelo pomembno je konjugirati francoske glagole, ki spomnite se, kateri zaimki se uporabljajo v tem jeziku, ki ima dodaten zaimek v ลกpanลกฤini.

  • Jaz = heh.
  • On, ona, to = il, elle, naprej.
  • Ti = ti.
  • Mi = Nous.
  • Oni, Oni = ili, oni.
  • Ti ali ti = vous.

Ne pozabite na razliฤne nedoloฤnike, ki se uporabljajo pri glagolih

ฤŒe glagolu manjka ustrezna konjugacija, je znan kot "neskonฤen". V ลกpanskem jeziku se razliฤna besedna dejanja pri nedoloฤnikih konฤajo z ar, ir in er (na primer hoja, tek itd.). V francoskem jeziku so neskonฤniki sestavljeni iz glagolov, kot sta aller (iti) ali respore (odzvati se). Infinitiv tvori glagolsko osnovo in se spremeni, ko mu damo ลพeleno konjugacijo.

Prepoznajte tako imenovane obiฤajne glagole (skupaj so trije)

Veฤino glagolov v francoลกฤini lahko razdelimo na 3 vrste glede na zakljuฤek infinitiva, ki jim ustreza. Vsaka vrsta vkljuฤuje veฤ pravil konjugacije in jih morate poznati, ฤe ลพelite konjugirati francoske glagole.

-Glagoli, ki se konฤajo na "go": za glagole, kot sta "applaudir" (ploskanje) in "finir" (zakljuฤek).

-Glagoli, ki se konฤajo na ยปreยซ: vkljuฤuje glagole, kot je ยปrazumetiยซ (posluลกati).

-Glagoli, ki se konฤajo na "er": za glagole, kot so "jaslice" (jesti) ali "parler" (govoriti).

nepravilni glagoli v francoลกฤini

Prouฤite nepravilne glagole

Tako kot v vsakem jeziku in francoลกฤina ni izjema, obstajajo glagoli, ki so prenehali uporabljati enaka pravila konjugacije kot drugi, v teh izjemah je veฤina glagolskih ฤasov drugaฤna, zato se pri nepravilnih glagolih obiฤajno iลกฤe pravoฤasno v konjugacijah.

Pokazali vam bomo seznam, kjer najdete nekaj pogosto uporabljenih nepravilnih glagolov.

  • Biti = รŠtre:
  • ลฝelim = Vouloir
  • Do = Poลกteno
  • Pojdi = Aller
  • Have = Avoir
  • Put, place = Mettre

Obrazec ลกt. 2: konjugacija francoskih glagolov v preteklosti simple = passรฉ composรฉ

Preteklost preteklosti uporabite za glagole, ki so se konฤali v preteklosti

Passรฉ composรฉ ali past simple se uporablja za glagole, pri katerih sta njihov zaฤetek in konec dobro uveljavljena, na primer ยปvrgel sem svinฤnikยซ ali ยปveliko so tekliยซ. Za glagole, ki se redno pojavljajo v preteklem ฤasu, na primer vreme, se uporablja drugi glagolski ฤas. Preteklost simple ali passรฉ composรฉ je najpogostejลกi pretekli ฤas v francoskem jeziku.

Poveลพite glagol "avoir" v sedanjosti

Da bi zaฤeli konjugirati glagole v francoลกฤini iz preproste preteklosti, je treba opozoriti, da slednji tvori sestavljen ฤas, torej je sestavljen iz dveh delov. Prvi del je tvorjen iz konjugacije glagola imeti (avoir), ki bo v ลกpanskem jeziku opravljal isto funkcijo kot glagol "imeti", na primer "likal sem" ali "imel je vezan". Naj vas spomnimo na konjugacijo glagola "avoir":

  • Have = Avoir = elles ont, tu as, j'ai, vous avez, il a, nous avons.

Poiลกฤite pretekli deleลพnik dejanj

ฤŒe analiziramo stavek "sem tekel", boste videli, da "tek" ni podoben nobeni konjugaciji dejanja "run", to se pojavlja tudi v francoskem jeziku, deleลพniki dejanj v preteklem ฤasu imajo naฤine konฤajo drugaฤe in najboljลกe je, da si jih ni teลพko zapomniti:

  • Glagoli, ki se konฤajo na โ€œerโ€: โ€œeโ€ Na primer: montrรฉ
  • Glagoli, ki se konฤajo na "go": "i" Primer: rรฉussi
  • Glagoli, ki se konฤajo na "re": "u" Na primer. razumel sem

Preteklo = Zdruลพite dva dela

Zdaj morate zdruลพiti konjugacijo glagola "avoir" s preteklim deleลพnikom in poslediฤno bomo imeli glagolski ฤas v preteklosti. ฤŒe govorimo o enakovrednostih, bi bil ekvivalent konjugacije v ลกpanลกฤini, ki smo jo videli v prejลกnji toฤki, "jaz sem tekel" ali "streljali so", ฤeprav se lahko prevede tudi kot "sem tekel" ali "streljali so" ". Primeri:

  • Prva oseba: "ai + glagol" sem govoril = J'ai parlรฉ
  • Druga oseba "kot + glagol" Konฤali ste = Tako si fin
  • Tretja oseba "a + glagol" Sliลกal je = Il a compreu.
  • Prva oseba mnoลพine "avons + glagol" Bili smo uspeลกni = Nous avons rรฉussi
  • Druga oseba mnoลพine "avez + glagol" Poskusili ste = Vous avez eseyรฉ
  • Tretja oseba mnoลพine "ont + glagol" Odzvali so se = Ne odgovarjajo.

Glagoli, ki uporabljajo biti namesto avoirja

Skoraj vsa dejanja v francoลกฤini uporabljajo formulo (avoir + pretekli deleลพnik), ฤeprav moramo za preprosto konjugacijo nekaterih dejanj v preteklosti uporabiti: รชtre (biti) + pretekli deleลพnik, na enak naฤin bo njegov prevod kot dejanja v napeti preteklosti (na primer: padel sem). Omenjeni glagoli so:

  • rester, postal, descendre, priลกel, se vrnil, monter, odลกel, priลกel, tomber, sortir, aller, naรฎtre, entrer, rentrer, retourner, mourir.

Ti glagoli so znani kot neprehodni glagoli.

Namesto "avoir" uporabite "รชtre"

To moramo narediti za konjugiranje glagolov v francoลกฤini, ki smo jih omenili v prejลกnjem koraku. Ko preuฤimo, s katerimi glagoli je treba konjugirati ยซbitiยป(ยป Biti ยซ) jih moramo pridruลพiti preteklemu deleลพniku, da jim damo njihovo konjugacijo v preteklem ฤasu, pri ฤemer je treba upoลกtevati, da mora biti deleลพnik usklajen z osebo, ki izvaja dejanje. Za mnoลพinske subjekte se v deleลพ doda "s", pri ลพenskah pa ฤrka "e":

  • Prva oseba (suis + glagol) Yo caรญ = (v omenjenem primeru je ลพenska) Je suis tombee
  • Druga oseba (es + glagol) Padel si = Ti si tombรฉ
  • Tretja oseba (est + glagol) Padel je = Najveฤji tombรฉ
  • Prva oseba mnoลพine (sommes + glagol) Padli smo = Nous somes tombรฉs
  • Druga oseba mnoลพine (รชtes + glagol) Padel si = Grobnice ste
  • Tretja oseba mnoลพine (sont + glagol) Padli so = So grobnice

Obrazec ลกt. 3: Konjugacija sedanjosti

Present = Habituality / Present

Ko se glagol uporablja na obiฤajen ali aktiven naฤin, morate uporabiti sedanjost. Na sreฤo se v sedanjosti uporablja zelo podobno kot v ลกpanลกฤini, ta glagolski ฤas se uporablja za prevajanje stavkov, kot je "On pade drevo." V razliฤnih glagolih obstajajo 3 osnovne kategorije in nekateri nepravilni glagoli (dejanja, ki ne uporabljajo sploลกnih pravil). Osnovne kategorije glagolov so:

  • Glagoli, ki se konฤajo na "pojdi"
  • Glagoli, ki se konฤajo na "re"
  •  Glagoli, ki se konฤajo na "er"

Poveลพite tiste, ki se konฤajo na "er"

V francoลกฤini moramo konjugirati glagole, ki se konฤajo na ยปerยซ, nadomestiti pa tisti, ki se konฤa z drugim; vsak od razliฤnih zaimkov (ona, mi, jaz itd.) ima drugaฤen konec, za katerega je treba zamenjati zakljuฤek "er". Konฤnice so: e, e, es, ons, ez, ent. Kot primer bomo uporabili glagol "parler" (govoriti):

  • Prva oseba "e" govorim = Je parle
  • Druga oseba "je" Govorite = Govorite
  • Tretja oseba "e" Govori = Il parle
  • Prva oseba mnoลพine "ons" Govorimo = Nous parlons
  • Druga oseba mnoลพine "ez" Govorite = Vous parlez
  • Tretja oseba mnoลพine "ent" Govorijo = Elles parlent

Francoske kategorije glagolov

Poveลพite francoske glagole, ki se konฤajo na "pojdi"

Te glagole zamenjajte z drugim koncem, to naredite tako, da ga spremenite glede na zaimek:

Issons, ni, je, to. Za primer za to priloลพnost uporabimo konjugacijo clap ("aplavz"):

  • Prva oseba "je" aplaudiram -> J'applaudis.
  • Druga oseba "je" Aplaudirate -> Tu ploskati
  • Tretja oseba "to" On ploska -> Il aplavdit
  • Prva oseba mnoลพine "issons" Pozdravljamo ->Nous aplaudissons
  • Druga oseba mnoลพine "issez" Ploskaลก -> Vous aplavdisez
  • Tretja oseba mnoลพine "ni prisotno" Ploskajo -> Ils aplaudissent,

Povezani glagoli, ki se konฤajo na re

V tem primeru bomo tudi ta konec nadomestili z drugim, poudariti moramo, da so to redkejลกi pravilni glagoli, vendar je pomembno, da jih znate enako konjugirati. Konec za spremembo bo: niฤ, ons, ez, ent, s in s. Konjugacija tretje osebe, se pravi ona ali on, nima konjugacije. Kot primer bomo vzeli glagol odgovoriti (rรฉpondre):

  • Odgovor prve osebe " -" Je odgovor
  • Odgovor druge osebe "Odgovorite" -> Vaลกi odgovori
  • Tretja oseba "niฤ" se odzove -> Il rรฉpond
  • Prva oseba v mnoลพini "ons" Odgovarjamo -> Nous repldons
  • Druga oseba mnoลพine "ez" Odgovorite -> Odgovorite
  • Tretja oseba mnoลพine "ent" Odgovarjajo -> Elles repondent

Prouฤite konjugacijo pogostih nepravilnih glagolov

Morda veste, da je nepravilnih glagolov kar veliko, vendar vam z obลพalovanjem moramo povedati, da jih je treba znati konjugirati, spodaj vam bomo dali le nekaj primerov, ostale lahko poiลกฤete tako, da v glagol + konjugacijo vnesete Francoลกฤina ยซv Googlu.

  • Have = avoir = Nous avons, J'ai, vous avez, il a, elles ont, tu as
  • Ir = Aller = greลก, il gre, vous allez, elles vont, nous allons, je vais

Oblika ลกt. 4: Konjugacija glagolov v nedovrลกnem preteklem ฤasu

Glagoli, ki se izvajajo v doloฤenem ฤasovnem obdobju

To je pomembno vedeti pretekli imperfekt se uporablja za glagole, ki se pojavljajo v doloฤenem ฤasovnem obdobju. V ลกpanลกฤini je ta tema podobna, imenovani ฤas se uporablja za glagole, ki so se zgodili v preteklem ฤasu, vendar ne v doloฤenem trenutku (na primer: ยปKo sem bil star 15 let, sem igral koลกarkoยซ ali ยปVsak dan so prosili picoยซ, v teh primerih morda kaลพete na nekatere ฤase, ko so naroฤali pico ali igrali koลกarko)

Ta glagolski ฤas je treba uporabiti na primer za pogosta dejanja ali glagole, starost, podnebni ฤas, stanje bivanja, podatke o polnilih ali razliฤne obฤutke.

Preprost pretekli ฤas se uporablja za okoliลกฤine, ki se pojavijo v zgodbi ("pometel sem ulico"), nepopolni pretekli ฤas pa za podatke o polnitvi ("bil sem star 15 let", "bilo je oblaฤno")

Poiลกฤite koren dejanj tako, da potisnete ยปonsยซ

To velja za francoske glagole, ki so konjugirani v prvi osebi mnoลพine in sedanjostiฤŒe ลพelite poiskati koren, morate izbrisati konฤni "ons", deluje tudi pri nepravilnih glagolih. ฤŒe ลพelite zaฤeti konjugirati francoske glagole v preteklosti nedokonฤane, izbriลกite ยปonsยซ iz konjugacije osebe in ฤas, ki je rekel na zaฤetku. To se lahko uporablja ali ureja tudi v ลกpanskem jeziku, na primer koren glagola andar je "in" (ando, andas, andamos in anduviste). Primeri:

  • Fiare = faisons = fais
  • finir = finissons = finniss
  • Avoir = avon = av

Obstaja izjema od pravila ki ga omenjamo in je glagol ยซรŠtreยป, se njegova konjugacija v prvi osebi mnoลพine ne konฤa z ยปonsยซ (ยซsmoยซ). Koren tega dejanja je "รฉt".

Konec nepopolnega preteklega ฤasa poenoti do korena

To bomo storili, da dobimo konjugacijo v francoลกฤini, za razliko od passรฉ composรฉ ali pretekle preproste, je pretekla nepopolnost sestavljena iz besede. Torej moramo poenotiti konce v korenu. Kot primer bomo konjugirali glagol namakati (videti):

  • Prva oseba (ais) sem pogledal = Heh irdais
  • Druga oseba (ais) Pogledal si = Zalili boste
  • Tretja oseba (ait) Pogledal je = Nisem razdraลพljiv.
  • Prva oseba mnoลพine (ioni) Pogledali smo = Nous pogledi
  • Druga oseba mnoลพine (iez) Pogledal si = Glede na to
  • Tretja oseba mnoลพine (aient) Izgledali so = Elles draลพilno

Doslej je priลกla naลกa vadnica o konjugaciji glagolov v francoลกฤini, upamo, da vam je pomagala, ฤeprav nihฤe ni rekel, da je to lahek jezik, ampak ga je treba preuฤiti in uresniฤiti. Veliko sreฤe pri tem!

Opomba: ฤŒe vam je branje vse dolgoฤasno, vam puลกฤamo nekaj videoposnetkov, da se boste laลพje nauฤili konjugirati glagole v francoskem jeziku, zlasti Francoska izgovorjava:

Konjugacija pravilnih glagolov v ER

Pustite komentar